Guliverkina potovanja
February 17, 2008 by sparkica
Dost mam. Odhajam. Zdaj za teden dni, potem pa za ves mesec. Moram razmisliti, če sploh hočem nazaj (ne če hočeš, baba smotana, moraš!! 
)…
Cambridgeshire… Sliši se kot kraj iz Gospodarja prstanov. Mamljivo… če ne bi potovala ravno z družbo RyanAir, ki je kot “kolnkišta”. Poceni, a še vedno kolnkišta 
Oprema letala je skladna s to besedo, enako velja za udobje. Verjetno pilot in ko-pilot vsake pol ure vržeta v ogenj lopato premoga. Nič ne bomo stokali, poceni je poceni, samo da leti. Glede varnosti me trenutno še ne skrbi; ko me bo začelo, definitivno ne bom več letela z njimi
Spakirala sem že, vsaj večino. Jutri spakam še računalnik (bognedaj da pozabim usmernik; v zadnjem mesecu sem ga že dvakrat pozabila doma) in to je to. Odhajam v deželo Velikanov, jaz, majhna Guliverka. Novim dogodivščinam naproti. Ojoj, zdaj se pa počutim kot Hobit. Mala Guliverka iz rodu Hobitov 
Jutri, preden grem, pocartam še Nubo, pocmokam dragega, rečem mojim adijo in… off we go.
Srečno pot. Pa vseeno kakšno kartico napiš, da mo vedl, da si še živa.
Čakam na slike iz Avstralije, nikar ne pozabi laptopa
RyanAir: The less said, the better (sploh ker sem ravno imel na zalogi neprecenljivo dobre štose na njihov račun, a nekako ne naredijo človeku dosti dobrega).
Srečno!
@buba švabe: jaz bom dokončno tiho samo takrat, ko bom mrtva (ali brez interneta)
@volkec: Brez skrbi, ne bom pozabila računala, si bom naredila sto opomnikov
V deželo kengurujev grem šele zadnji dan februarja, prej ne bo nič s slikami…
@fittipaldi: ok, vidim da me razumeš
kak štos pa vseeno lahko napišeš.