Jutro
Kaj imata skupnega Josipa Lisac in Cambridge? Meglo 
Magla svuda, magla oko nas…
Popoldan
Upala sem, da se bo do poldneva že malo razkadila. Res se je… malo. 
Nič me ni vleklo ven, pridno sem delala in čakala in čakala… dokler me ni iz mojega transa neusmiljeno priklical želodec. Alo, kosiiiilo!!! Uspelo mi ga je pretentati s kavo, a ne več kot za kakšno uro.
Sumim, da se mi je pokvaril notranji telesni termostat, ker sem na poti spet srečala ljudi v kratkih hlačah in majicah brez rokavov. Na srečo imam na uri termometer, ki sem ga uporabila za preverjanje mentalne prisotnosti in prisebnosti. Pokazal je bori 2 stopinji Celzija. Zdaj: ali sem jaz občutljiva, ali pa teh nekaj Angležev malo čez les 
Naredila sem nekaj fotk, preostali čas do kosila pa sem porabila za zbiranje koristnih informacij (zemljevid, avtobusna karta, avtobusne linije,…). Upam, da bo jutri boljše – vsaj premikala se bom lahko hitreje po mestu.
Zdi se mi (zaenkrat še samo po branju različnih blogov), da je britanska občutljivost na toploto obratno-sorazmerna z višino temperature. Bolj ko je mrzlo (noč, nightlife in podobni tagi), bolj se kaže ekshibicionizem, a spet v duhu obratnega sorazmerja, tokrat pri mlajših osebah ženskega spola.
V Sloveniji je mrzlo mrzlo mrzlo!
Ekshibicionizem
To je prava beseda!!! Ta ekshibicionizem sem tudi že pri prejšnjem obisku Anglije opazila v Birminghamu in Londonu 
In res večinoma pri dekletih… Bo že nekaj na tem.
No, še ena cvetka z današnjega zajtrka: v jedilnico je prišel fant, na prvi pogled čisto običajen (kavbojke, frizura Robbie Williams style, peircing v obrvi)… s črno nalakiranimi nohti na obeh rokah
Razmišljala sem o tem, da bi ga vprašala, če si je priprl prste med vrata 
Lahko bi mu posodila rdeč lak za nohte (ki ga nimam) 
Ko pa že zgolj enostavna fraza I’m British pojasni večino takšnih pojavov.