Spet sem pri vaških kronikah. Nekateri ljudje so posebni, drugi pa še malo bolj. Tudi pri nas imamo vaščana, ki bi ga lahko prištevala v zadnjo skupino. Verjetno mi ni potrebno posebej razlagati, da ima čisto svoje poglede na svet. Da me ne bi kdo napak razumel: je dober človek (kolikor je meni znano). Da boste lažje sledili zgodbi, mu recimo kar Pepi (čeprav mu ni tako ime).
Pepi živi ob cesti, po kateri poteka ves promet na naš konček Slovenije bogu za koleni. Po tej cesti vozi avtobus in se vozimo navadni smrtniki, ki smo manjši od avtobusa. Vozijo tudi traktorji, mopedi, motorji, kolesa in tovornjaki. Dejstvo je, da je pri Pepiju cesta tako ozka, da se morata dve vozili srečati zelo previdno. Skratka, ni dobro niti ne priporočljivo prehitro peljati. Poleg tega včasih Pepi pusti pol traktorja na cesti, kar še dodatno zmanjša manevrski in navigacijski prostor. V glavnem, tudi če bi hoteli, se mimo Pepija načeloma ne vozi (pre)hitro.
Pepi ima psa, ki mu bomo rekli kar Floki. Majhnega črno-belega mešančka, ki ob poletnih dnevih spi na cesti. Tako je, kar na asfaltu zaspi, ker je topel. Floki je ves dan na prostosti, ima tudi pasjo utico in senik, kamor bi lahko šel spat. Vendar Floki spi na cesti. Floki je že star, kar pomeni samo, da pri nas na vasi ne vozimo preko živali, tudi če sedijo,čepijo ali spijo na cesti. Flokija vsi poznamo in njegova že skoraj častitiljiva starost je zavidanja vredna, ne samo pri njegovih pasjih vrstnikih, ki že preganjajo mačke po pasjih nebesih, ampak tudi pri ljudeh… Seveda, če se pasja leta preračunajo v človeška 
Poglejmo še enkrat trenutno situacijo: imamo ozko cesto, občasno parkiran traktor na cesti, Flokija, ki redno spi na cesti in nas, ki se vsakodnevno vozimo mimo.
Zdaj pride preobrat. Naš Pepi je modro ugotovil, da se ljudje še vedno vozijo prehitro (?!?) in da mora ukrepati. Ker je cesta občinska in je potrebno za karkoli v zvezi s prometom najprej zaprositi, nato čakati in čakati, na koncu pa še malo čakati, se je odločil ukrepati na lastno pest.
Brihta Pepi si je omislil ležeče policaje. Pazite! To niso navadni ležeči policaji, kot jih je možno videti po mestih, primestjih, zaselkih in še kje. Ne. Pepi si je omislil POSEBNE ležeče policaje. Reče se jim kurji ležeči policaji. Ne norčujem se iz policajev, še najmanj iz ležečih! Berite dalje, če hočete, da vam bo bolj jasno…
Kurji ležeči policaji so kokoške in petelin, ki se pasejo… kje? Točno. Ob levem in desnem robu ceste, na najbolj ozkem delu, med psom in traktorjem. Tako. Kakšno vezo imajo kokoši in ležeči policaji? Čisto enostavno. Spomnimo se, kaj je značilno za kokoši. Verjetno se spomnite “letaš naokoli brezglavo kot kokoš”? In “ne tekaj čez cesto kot kura”? Ja, to je to. Kokoške rade tekajo čez cesto in to ravno takrat, ko misliš, da si že mimo nevarnosti. Potem pa BUM! in perje! in kokodajsanje! in katastrofa!
Nekoč smo povprašali Pepija: “Pepi, zakaj imaš ob cesti kokoši?“
Pepi je modro odgovoril: “Moje kokoši so namesto ležečih policajev. Vsakdo, ki jih vidi, pelje počasi.“
Voila. Bili ste priča pravi posebni vaški modrosti.
Med pripovedovanjem ni poginila nobena kokoška, zna biti, da bo na poti domov.
Ta objava je v spomin vsem kokoškam, ki so za Pepija darovale svoje kokošje življenje.
P.S. Če z motorjem ali kolesom povoziš kokoš, ni niti malo zabavno. Izvedeš lahko pirueto, salto mortale in perpetum mobile kotaljenje.
P.P.S.: Če bom s kolesom padla zaradi kurjih ležečih policajev, bom najprej vsem kokoškam zavila vratove, nato pa še Pepiju. Kar tako, iz usmiljenja. Če bom seveda nezgodo preživela brez večjih poškodb.
P.P.P.S.: Izogibajte se takim posebnežem, ker vas lahko okužijo?!
Vidi vidi modreca
Ja v bistvu ma čist prav ane.. ni fajn da en dirka mimo tebe. Sicer pri njemu ni problema ker verjetno nima mejhnih otrok, je pa zato verjetno sam že malo bolj okoren in potrebuje kar nekaj minutk da pride na drugo stran.
Mi mamo tud tle neko tako situacijo, kjer je hiša in štala in garaža ob zelo ozki cesti. Neki na eni strani neki na drugi. So bili že traktorji pa tovornjakarji ko so del strehe kar za seboj potegnili, ko so se peljali mimo. No, ampka ta situacija je sevedabrez kurjih ležečki škifov
Hehe, tvoj izraz je boljši: kurji ležeči škifi
Eh, Pepi ima svoje ideje o hitrosti (30 km/h je že hitro) in ne, ni mu treba prečkati ceste, ker ima vse svoje imetje na eni strani. Niti še ni tako star, da bi rabil pol ure z ene strani na drugo
V bistvu še ni ugotovil, da je to kar počne, nevarno. Sploh za kolesarko, ki se mimo pripelje 35 km/h 
V bistvu je dobro, da ga imamo, sicer zdaj ne bi imela o čem pisati
mi mamo tudi enega “pepija”. ta pa opravlja delo policajev kar sam. najprej z svojo peš hondo vozi slalom po sredini ceste. to seveda počne z hitrostjo mašo od 1 km/h. po nekem času pa se utrudi in spremeni svoj poklic policaja v ležečega policaja
da si pomaga s kakšnim šnopčkom verjetno ne rabim poudarjat, ne?
hehe, ležeči pepi policaj
naš ne pije… na srečo. me prav zanima, kaj bi šele potem počel 
mogoče še sam šel spat na cesto poleg Flokija 
ali pa kar poleg vašega pepija 
am… no, upam, da vašega ležečega policaja ne bo nič povozilo, naše kurje ležeče škife namreč redno gazijo (nepredvidljivost kurjega letanja čez cesto)…
drgač naš pepi, ko je v vlogi ležečega policaja ne pije. ponavad ma v vsakem žepu eno flašo. ena je odprta in teče vino ven, druga pa zaprta
sej mi se tud čudimo, da ga še kdo ni zgazu. tle se mal zafrkavamo, sam bi bla pa vlka p.zdar.ja
vprašanje, koliko flaš uniči preden pristane na tleh… ja, definitivno bi bila štala in pol, če bi ga kdo zamenjal za cestišče
Nimam pripomb. Morda samo to, da se Pepi po nekih splošnih kriterijih uvršča med najlepša imena.
Amen
Nič nimam proti Pepijem… To ime sem uporabila, ker je preprosto in prisrčno
In prav paše v vaške kronike 
Mojo babico kličejo Pepca 
To še ne pomeni, da ima psa Flokija 
Malo stran od mene, pri gradu Bistra (Tehnični muzej Slovenije), so pa postavili varčevalne ležeče policaje. To so takšni, ki so nameščeni samo do polovice ceste, v eno smer (kje je tu logika, ne vem). Samo zadeva je pa smrtno nevarna, ker se potem običajno vozniki vozijo po levi strani cestišča, da se izognejo grbinam. Ti pa prideš iz druge smeri ravno izza ovinka, ko si tik pred tem, da se čelno zaletiš. Umikat se nimaš pa kam, ker je kovinska ograja ob robu ceste. In na tistem mestu ima tudi nekdo kokoši nesnice ob cesti, samo so pa izgleda tako natrenirane, da se ne upajo na cesto.
Dobro so jo pihnili z varčevanjem
Varčni oz. varčevalni so očitno še nevarnejši. Upam, da se bo kdaj kdo od genialcev, ki so si polovičke omislili, peljal tam mimo, ravno ko bo nasproti pripeljal nekdo po levi!
Ammm… lahko pošljem Pepijeve kokoši na trening?
Hm, dobra stran pa je, da ima lahko velikrat kokošjo obaro za kosilo
Hehe, ja, če jo spraska z asfalta (fuj)
No, na srečo hodijo kure zelo zgodaj spat in tako mi ob povratku z biciklom ni bilo potrebno nobene zgaziti. Pepi bi si moral omisliti še nočne kure
Če mu rata kuro križati s kresnico, je zmagal
@Onkel PEPE:
Raje mu ne bom predlagala. Mislim, da bi bil sposoben kaj takega ušpičit 
Hehe, vsaj se ni treba trudit z mesom
Predvidevam, da tudi Pepe hodi s kurami spat?
Hm… menda res hodi z njimi spat. Ne vem, če sem ga že kdaj videla zunaj po sončnem zahodu… Morda pa eksperimentira v kleti s kresnicami in kurami
Mogoče so pa njegov Wilson in hkrati tudi Ančka
Nagnusno, vem 
Ljudje, kot je Pepi, imajo Wilsone v kravicah, ki rečejo nazaj vsaj muu, kokoške niti ne kokodajsnejo nazaj, samo zablojeno hodijo sem in tja
Pepi ima kravice. In ne, niso Ančke, pacek 
Res je bilo malo bljak 
Pepi ima ženo, Ančke ne rabi…
A propos povožene živali na naših cestah.. Pepi je očitno našuntal tudi mojo mačko, da je zbrihtala enega izmed šoferjev avtobusa, saj jo je le-ta prejšnji torek povozil direkt pred našo bajto in ji s pomočjo koles avtobusa odtrgal glavo. Telo je takoj po smrti (ki je nastopila v istem trenutku) še delovalo na relaciji živcev, saj je baje trupelce še poskočilo nekajkrat naokoli po cesti. Gospod šofer so pustili mojo ljubo prijateljico ležati sredi ceste, dokler je niso moji starši umaknili ter prenesli v primerni krstici do mesta njenega groba. Ko smo jo pokopavali je zahajalo sonce, črički ter ptice so se poslavljali in nekje proti koncu pogreba so od daleč pričeli zvoniti zvonovi. Ves svet je govoril adijo, pa srečno pot! Gospodična je imela v človeških letih preračunano vsaj 70 let in je bila graciozna starka. Gospod šofer niso nikoli rekli oprosti, četudi so pogruntali čigava je bila mačka. Od takrat naprej jih ne pozdravljam in ne gledam v oči in ne rečem hvala, ko me pustijo z avtobusom direkt pred bajto, ne pa deset metrov naprej na postaji. Prej tega niso počeli tako pogosto. Slava prehitri vožnji in neprevidnim voznikom!
Hmmm… Pepi ni hudoben, mačke ne bi našuntal.
Hudo in žal mi je za tvojo mačko
Sama sem imela pred leti mačko, ki je dočakala zavidljivih 20 človeških let… in kar nekajkrat je sosed s tovornjakom počakal sredi hriba, da je gospa mačkonka, ki je sedela na sredi ceste, počasi odmaknila svoj rep… hvala sosed!
Tvoja mačka bo zdaj v miru preganjala ptiče v mačjem raju (kjer ni psov in ne avtobusov). Hudo mi je, da je morala na tako grd način umreti
Šoferja bi tudi jaz grdo gledala
Očitno ima res slabo vest…
cool.