Prosim vas, da me obiščete na novem naslovu:

blog.mozganostroj.com

Jupijej Hvala

• Se je kdo vprašal, zakaj že nekaj (natančneje blizu tri) dni ni od mene glasu?
• Se je kdo vprašal, bemtiš! Kaj je narobe s to sparkico?
• Je ostala brez idej?
• Jo je povozil bager časa?
• So čez njen računalnik speljali nov avtocestni odsek?
• Se je že kdo veselil te uboge erbije, ki sem jo prejšnjič napovedala v svoji o-poroki (poroka, o-poroka )?
• Je kdo pomisli “Končno!!!”?

Se je kdo? Je kdo? (…je vprašala potihoma, ker se je zbala odgovora)

Tara! Še sem tukaj

Nisem umrčkala (crknila, mrknila, se spogledala z Matildo), niti me niso me ugrabili privlačni Nezemljani, tekači ali kolesarji (v bistvu je to kar malo škoda ), nisem padla v kakšno luknjo (A si ti tud notri padua?), niso me zavili in odposlali svizci (murmeltiere)… nisem, nisem, nisem. Nekaj pa sem! Kaj? Se nadaljuje…

Sledi dramatično trganje tančice skrivnostnega molka…

Če že kaj, potem definitivno drži, da sem težko tiho. Vsaj na blogu Idej mi še ni zmanjkalo (kmalu bo za celo beležko prebliskov). Ne, nisem se poročila – Ötzi me je pustil na cedilu (kaj cedilu, rešetu!) prav pred oltarjem samega Großglocknerja, drugega zmrznjenega lovca (Ötzijevega sorodnika ali solovca ali celo morilca?) pa na žalost še nisem našla. Ledenik se še bo držal vsaj kakšnih pet let, potem poskusim znova…

Zdaj pa pozor, ker se bom (za)drla. Na ves glas!. 3…4… dErEm se:

Preselila sem se (in se še selim)!

Kam?

www.mozganostroj.com

kjer je po novem moj blog

blog.mozganostroj.com

(klon tega) in čečkarije na

portfolio.mozganostroj.com

Zakaj?

Da bom lahko neomejeno švasala in flešarila (…še pomnite Beeetko?). WordPress tule je sicer krasen in vse, ampak me je omejeval. Tako kot pretesne kopalke ali premajhni čevlji ali prevelik ego v premajhni butici

Dokončno bom preseljena, ko se boste na moj novi naslov preselili tudi vi,

moji dragi/ljubi/pre-ljubljeni/priljubljeni/najboljši/najlepši/najprepričljivejši/najzanesljivejši soblogerji/bralci/komentatorji/padalci.

Hehe, je to bilo preveč zelo očitno lezenje v …?

Za tiste, ki ste me po pomoti dodali v svoj RSS čitalec/čitalnik/črkomlat ali bognedaj med priljbljene,

nova povezava RSS za objave

in (ali) za komentarje:

Upam, da se kmalu beremo/komentiramo na novem naslovu. Na novem starem blogu bom še danes/jutri ekskluzivno objavila mini fotoreportažo z Velikega Kleka. Nima Klek neke veze s čarovnicami?!

]]> http://mozganostroj.wordpress.com/2008/07/09/derem-se-na-ves-glas/feed/ 16 sparkica http://mozganostroj.wordpress.com/2008/07/04/jutri-se-bom-porocila/ http://mozganostroj.wordpress.com/2008/07/04/jutri-se-bom-porocila/#comments Fri, 04 Jul 2008 20:32:07 +0000 sparkica http://mozganostroj.wordpress.com/?p=548 ]]> Image via Wikipedia

… če seveda najdem novega Ötzija ali Zmrzlino Fritz a Drugače pa ne. Svoboda je le svoboda in za svobodo se je treba potruditi, da jo obdržimo. Saj ne, da bi me kdo zaprosil Kakorkoli, gremo naprej, sicer ne pridemo dalje

Naj si sposodim Prešernove verze iz Krsta pri Savici:

Ak pa naklonijo nam smrt bogovi,
manj strašna noč je v črne zemlje krili,
ko so pod svetlim soncam sužni dnovi!

Prevod:

Če na cesti ne bo posebnih pizdarij, če nas noben neprevidni čičo (pardon izrazu, ampak tako pač je) ne bo zbil s ceste, če ne bomo padli v prepad zaradi peska na cesti, če se nam ne ugreznejo tla pod nogami, bomo obiskali Großglockner in prišli živi nazaj. Sicer bomo umrli. Ne tako žalostni, ker smo radi svobodni, na motorju, z vetrom v zobeh in mušicah v laseh (tudi obratno je mogoče), pa vseeno. Umrčkali.

Če se nam kaj zgodi (bolje da ne, ker je v peklu trenutno gužva – to smo že ugotovili), zapuščam svoj blog Zviti, Beeetko domovoju (konec koncev je le imenski boter), vse smajlije morfeju, fotke Anki, zgodbice pikici (veliki) in helenci, Kanadčanu smisel za humor, Onkel PEPEtu preostale ofce, bubi svojo zbirko pikapolonic, Mariji tisto malo motivacije, kolikor je premorem; če pa kaj ostane, si lahko ostali razdelite med sabo Aja, 3dedi lahko dobijo mojo mini-orožarno (3 žepne nožke)

Tako, zdaj lahko grem mirne duše na pot

P.S:: Če bom umrčkala, bom skupaj z Ghost Riderjem preganjala hudobne duhEce, kar tudi ni slab posel

Se vidjamo

Bil je vroč dan, v bolnici je čakala na pregled oči, med čakanjem je prestapljala z leve na desno in nazaj ob osameli misli na vse opravke, ki jo še čakajo v službi. Delati na visokem položaju (3. nadstropje) ni drekec pekec, niti ne mačji kašelj, zato osameli misli ni pustila odtavati nekam drugam, kjer ni problemov.

Končno je prišla na vrsto. Prijazen zdravnik (skorajda oksimoron, če dobro pomislim) jo je pregledal, še prej pa ji je prijazna medicinska sestra (v 98,9 % oksimoron) kanila kapljice v oči. Vsi, ki ste že kdaj imeli kakršenkoli korenitejši pregled za oči, ste bili deležni teh kapljic - kapljic, po katerih pregledovana in pregledana oseba do konca dneva ne vidi skoraj nič, po katerih se je potrebno izogibati svetlobi in po katerih marsikdo dobi glavobol (ker se med potjo domov zabije v kandelaber, a o tem kdaj drugič)

Po pregledu so jo postavili pred vrata. Pogledala je levo. Nič pametnega. Samo obrisi. Pogledala je desno. Nič pametnega. Samo obrisi. Pogledala je dol. Nič pametnega. Samo obrisi. Preden je uspela pogledati še gor, jo je zmotilo ropotanje. Našpičila je ušesa (ni postavila ušes na špic, le pozorno je prisluhnila). Spet ropotanje. Pogledala je na uro. Megla. Kljub megli in nezmožnosti pogledati na uro je notranji čut ni varal. Napadla jo je namreč lakota in kruljenje njenega želodca se je odbijalo od sten bolnišničnega hodnika, med odbijanjem pridobivalo na glasnosti in na koncu zvenelo kot prestavljanje kovinskega zabojnika za smeti po pločevinasti podlagi. Nič kaj prijetno torej, niti ne akustično dovršeno, kaj šele uporabniku prijazno.

Misel, ki se je do maloprej ukvarjala z naprednimi ni-drekec-pekec službenimi problemi, je dobila novo zadolžitev. Razvoj strategije za premagovanje upora, organiziranega s strani prebavil. Z drugimi besedami: določitev lokacije za proces prehranjevanja. Še enostavneje: kam bi lahko šla (pregledovanka seveda) nekaj pojest. Najprej se je mimo misli sprehodil sendvič. Ne. Misel ga je zavrgla kot pokvarjen jogurt. Prekompliciran postopek (ne pozabimo, da je bila pregledovanka slepa kot kura): iskanje trgovine, iskanje oddelka s kruhom, nato še oddelka z mesninami, slepo prebijanje med policami do blagajne, otipavanje denarja itd. ipd. itn. Med sekundno nepazljivostjo misli se je zahrbtno prikradla druga misel, o kateri prej ni bilo ne duha ne sluha, naredila sovražni prevzem procesnih kapacitet in pregledovanki vsilila idejo, da bo šla darovati kri. Druga misel tega ni naredila iz človekoljubnih razlogov, ne! Po glavi (ali imajo misli glave?) ji je rojila le krajnska klobasa in priročnost rešitve: darovanje krvi -> krajnska klobasa -> sita pregledovanka. Na koncu koncev ima pregledovanka zelo rada krajnske klobase.

Zapustila je bolnišnico, še vedno oslepljena, a ne več kot kura, bolj kot slabovidni krt, sita, zadovoljna, ker je tako elegantno rešila problem lakote. Odtavala je v službo, na visok položaj, izvrševati rešitve, ki jih je v prvem delu zmlela njena prva misel. Med dajanjem krvi je namreč prva misel uspela obvladati drugo misel, da ji ne bi prišla na misel (ali mislim lahko pride kaj na misel?) še instant rešitev glede prevoza. Konec koncev, pregledovanka je bila v bolnišnici in bolnišnice uporabljajo reševalna vozila. Lahko bi recimo skočila pred eno izmed teh vozil in nato zahtevala prevoz domov.

Tole štorijo (ki je 100% resnična prigoda neke osebe) sem slišala danes med kosilom, ali natančneje med uživanjem juhe. Pri polnih ustih in nesprejemljivi zamisli, da bi jo katapultirala po mizi, oknu in drugih prisotnih, je udarila skozi nos. Fizika dela svoje.

Slovarček (za vsak slučaj, da ne bo kdo gundral):

• drekec pekec – v angl. piece of cake, v slovenščini tudi mačji kašelj; ker torta in kašelj nimata nič skupnega, si je bilo potrebno izbrati drugo, bolj čustveno in fiziološko obarvano besedno zvezo
• oksimoron – smiselni nesmisel oz. besedna zveza izključujočih se pojmov, npr. pravilno nepravilen, krvoločno jagnje, čistokrven mešanec, prijazna medicinska sestra, prijazen (in človeški) zdravnik, ipd.
• gundrati – pritoževati se, jamrati, tarnati

Če si v mestu lahko privoščite mimobežne afere, je to na deželi praktično nemogoče. Zakaj?

• Prvič, na vasi je omejeno število pripadnikov nasprotnega spola ustrezne starosti.
• Drugič, tudi če so, so verjetno v neustreznem starostnem razmerju z vami.
• Tretjič, lahko da so tudi v neustreznem sorodstvenem razmerju z vami.
• Četrtič, tudi če prvič, drugič in tretjič ne drži, vas vsepovsod spremlja vsaj en par oči.
• Petič, tudi če se skrijete v gozd, bo verjetno v najmanj primernem trenutku na vas naletel sosed, ki se je prišel “past” v državni gozd
• Šestič, če se izognete gozdu in osebo povabite domov, boste najbrž pozabili pospraviti obiskovalčeve čevlje (=škornje). Pozor! Oprezajočim očem ne uide čisto nič

Na vasi si nimate kaj začeti z dragimi čevlji z vrtoglavo visoko peto. Zakaj?

• Skoraj vsaka vaščanka (razen mene) ima vsaj en par škornjev. Že vedo zakaj. Zakaj še jaz nimam škornjev? Ker imam stare pohodniške čevlje
• Če nimate avta, morate pešačiti vsaj 500 metrov, če ne 5km do najbližje avtobusne postaje. Mazohistke (tiste, ki ste to sposobne delati v tankih visokih petah), tiho prosim!
• Koruze se v visokih petah ne da okopavati, poleg tega pa imajo krave čisto svoj pogled na modo in visoke pete, zato boste namesto odobravajočega pogleda prej dobile zabodenega. Žal.

Na vasi običajno živijo nekoliko bolj robustni in robati ljudje, kaka vzvišena mestna frajla bi rekla, da so neotesani, grobi in nesramni. Zato ni priporočljivo nositi preveč ali preveč vpadljivega nakita in ličil. Zakaj?

• Mimogrede lahko pokasirate kak žvižg, lahko pa tudi posmeh v stilu “Še malo, pa ti bo odpadel omet!” ali “Zakaj si pa tako opicanjena?”.
• Med potjo iz vasi v mesto vas bo zdelala vročina, ki vam bo razmazala tudi najbolj trdovratna ličila. Na koncu boste kot Indijanke tik pred napadom ali kot ponesrečena Picassova slika.
• Najlepši in najdražji kos nakita se vam bo verjetno zataknil za kak štrleči del na avtobusu in tam spustil dušo.
• Pri prekomernem polivanju s parfumi, parfumskimi vodicami in deodoranti se vam bodo začeli vaščani na daleč izogibati. Morda bodo celo rekli, da od vas veje smrad. Vonj po potu lažje tolerirajo, ker to pomeni, da ste verjetno nekaj delali, ne pa padli v lužo smrdečice. Morda pa vas v oblaku parfumskih hlapov sploh ne bodo videli in bodo mislili, da je prišel sodni dan. V vsakem primeru boste pokasirali neodobravanje ali celo rabuko.

Na vasi nesramno drage (in grozno čudne) obleke znanih modnih kreatorjev in njihovih fejkerjev (ne fakerjev!) ne bodo opažene iz istih razlogov, kot so bile nabavljene. Kupovanje Guccijevih torbic in podobne navlake je stran metanje denarja, ker nihče ne bo dojel, kakšen zaklad prenašate naokoli. Zakaj?

• Ljudje na vasi smo bolj preprosti in ne damo toliko na kreatorska imena. Nič hudega, če je na majici za košnjo ali na trenirki za valjanje po travi na veliko namalana znana znamka ali vsaj njen približek, le veliko nam ne pomeni. Hlače so hlače in bolje je, če niso preklemano drage, ker potem dobiš dvojne.
• Oblačila se na vasi ponosijo veliko prej ali pa se, po drugi strani, nosijo veliko dlje. Kmašni gvant se nosijo za boljše priložnosti. Na žalost tudi odhajanje v službo šteje mednje. Ko se kmašni gvant tako obrabi, da ni več primeren za v javnost, se ga uporabi za košnjo, kopanje na vrtu, valjanje po blatu ali enostavno za prelaganje po bajti. Nositi kmašni gvant, ki še ni obrabljen, za domača opravila, je prepovedano in preganjano. Običajno s strani tistega, ki pere, lika, šiva in/ali plačuje nova oblačila.

Morda sem vam s tem odprla čisto novi svet, nakazala novo perspektivo in čare podeželskega življenja. Če me bo kdo označil za kmetavzarico, prav. Če me ne bo, tudi prav. Seks na deželi je neizčrpno zanimiva pogruntavščina in tega si ne pustim vzeti

Slovarček besed

• pokasirati: požeti, dobiti
• rabuka = glasno negodovanje, nestrinjanje s primesjo preklinjanja in dretja
• opicaniti se = našemiti se s pretirano količino nakita ali z izstopajočimi oblačili
• fejker = ponarejevalec
• kmašni gvant = boljša obleka ali oblačila za v mestu, službo, šolo
• namalano = poslikano, naslikano, nalepljeno

Ker na žalost moj vrli gostiteljski sistem ne pusti vključiti fleša (ne fotografskega in ne krvavega, kaj šele tistega, v katerem je narejen filmček), sem ga dala na strežnik, ki me ima rad, jaz pa njega.

Fanfare: trarara-rara-raraaaa.

…

Predstavlja se naše skupno “dete”: Beeetka Volnič.

Še enkrat hvala:

• domovoju,
• Zviti,
• Onklu PEPEtu/PEPEju,
• morfeju,
• lusi,
• Stalkerju,
• helenci in seveda
• kanadčanu ter
• Rentonu

za huronsko ovčje in multi-uporabne predloge

Vrstni red ne igra nobene vloge, da ne bo slučajno zamere!

Zdaj pa spat. O porkamizerija, kolk je že ura

Filmček bo kmalu predstavljen javnosti. Do takrat pa zbiram predloge za imena, če seveda želite sodelovati

Trenutno se odločam med Dolly (malce obrabljeno in precenjeno), Volnenka ali Volnepolna. Kakšna ideja za seznam imen?

P.S.: Med ustvarjanjem ni bila poškodovana nobena ovca, ne prava in ne namišljena.